Lista skupaj je neodvisna lista, ki na lokalnih volitvah 2022 kandidira za občinski svet Občine Tolmin.

Spodbujanje aktivnih krajevnih skupnosti

Občina se mora zavedati, da (aktivne) krajevne skupnosti niso breme, ampak prednost za občino, saj predstavljajo najbolj neposreden stik z ljudmi in potrebami v posameznih krajih. Kadar so KS vodene na ustrezen način, so usmerjene v projektno in apolitično delovanje, dajejo vidne rezultate, denar pa zelo ekonomično porabijo in ga s prostovoljnim delom marsikje oplemenitijo.

Občina si mora zato aktivno prizadevati za delovanje krajevnih skupnosti, jih na določenih področjih razbremeniti, pri drugih pa bolj opolnomočiti. Neaktivnost nekaterih KS je izziv, ki se ga je treba lotiti na drugačen način kot doslej, z večjo prisotnostjo občine na terenu in z neposrednim stikom občine s sveti KS.

Ukrepi za spodbujanje aktivnih KS

  1. Svet krajevnih skupnosti, ki združuje predsednike vseh KS-jev, mora postati bolj aktiven. Seje morajo biti sklicane večkrat letno, da se sproti obravnava tekoče zadeve (odgovornost predsednika sveta). Sej bi se lahko udeležili tudi drugi člani svetov KS, ne samo predsednik.
  2. Zaposlitev osebe na Občini, ki bo odgovorna za terensko delo po KS, bo prvi kontakt, pomagal pri izpeljavi zahtevnejših projektov (javni razpisi, strokovno delo) ter povezovanju KS-jev in njihovi projektov.
  3. Ob neaktivnosti KS-jev (neudeležba na sestankih, neodzivnost, več časa brez projektov) mora vodstvo občine (župan, podžupan, predsednik sveta KS-jev) takoj stopiti v stik s predstavniki KS.
  4. Obiski župana na terenu, v enem mandatu mora župan obiskat vse KS vsaj 1x.
  5. Ob pomembnih zadevah (projektih za KS) občina skliče zbor krajanov (v sodelovanju s KS ali sama, če odziva ni).

Izvajanje projektov KS

  1. Glavni vsakoletni projekti KS-je so asfaltacije krajevnih poti. Sedaj vsaka KS to počne samostojno, kar je neracionalno. Občina mora narediti seznam potreb po KS, razvrstiti po prioritetah in izvesti vsakoletno skupno naročilo. S tem se razbremeni predsednike in člane KS, ki se tako lahko bolj ukvarjajo z ljudmi, hkrati pa se denarna sredstva bolj racionalno porabi.
  2. Zagotovitev dodatnih sredstev in izvedba vsakoletnega razpisa za nekaj večjih projektov, ki jih KS-ji ne morejo financirati zgolj z lastnimi projektnimi sredstvi (npr. obnova krajevnih domov, izgradnja mrliških vežic ipd.)
  3. Manjši projekti, ki so si po KS-jih podobni, npr. ekološki otoki, morajo dobiti enoten izgled.
  4. Objava seznamov prioritet pri manjših investicijah oz. projektih (npr. javne luči, ceste ograje, prometni znaki, parcelacije javnih poti), da bo KS-jem jasno, kdaj je na vrsti njihovo območje.

Sprememba odnosa občine do KS

  1. Vsi večji projekti, pomembni za kraj, tudi če financer in investitor ni KS, morajo v javno obravnavo v kraju.
  2. Sveti KS oz. predsedniki morajo biti pri izvajanju projektov sproti obveščeni o poteku projekta, pri pomembnejših odločitvah pa tudi vključeni.
  3. Ko je določena zadeva sprejeta na svetu KS ali celo na zboru krajanov, občina ne sme vsiljevati svojega mnenja, ampak tej odločitvi čim bolj slediti – zato je zelo pomembno aktivno sodelovanje občine oz. stroke pri pripravi podlag za odločitve.
  4. Če se kljub trudu občine, da aktivira KS, ta ne odziva, je popolnoma upravičeno, da KS izgubi projektna sredstva, ki se jih nameni za skupne projekte drugih KS.
    Turizem
    Mladi